Silvestrska večerja po otroško

Bliža se najdaljša noč v letu. Če smo vsa druga leta imeli velike načrte, ki so vključevali družbo mnogih drugih, je letos (upam) drugače.

Letos je čisto vse drugače.

A mogoče je to priložnost, da se naučimo iz slabih stvari potegniti dobro.

Trenutke, ki bogatijo.

Če še nimate ideje za silvestrsko večerjo, vam predstavljam dva predloga za kuhanje večerje skupaj z otroki (ki ju lahko pripravite vsako zase ali pa postrežete skupaj).

Prvi predlog: Piščančji nageci.

Drugi predlog: francoska solata.

Otroška pomoč v kuhinji zame vedno predstavlja izziv. Velik izziv.

Najprej zato, ker sem po navadi vedno v naglici, drugič pa tudi zato, ker je pri tem potrebno upoštevati kup stvari: dodaten čas za delo, dodatno energijo za glajenje medbratskih in medsestrskih sporov (ker vedno je tako, da če en dela eno stvar, bi rad vsaj še nekdo delal točno tisto stvar, z istimi materiali, ob natanko istem času). Poleg vsega tega pa je treba vzeti v obzir, da bo po končanem delu kuhinja izgledala, kot da je vanjo padla bomba.

Tokrat predlagam, da pozabite na svoje higienske standarde in pri pripravi hrane z otroki samo uživate in se imate fajn v družbi otrok. Vseeno vam predlagam, da se zadeve lotite profesionalno – to pomeni, da v kuhinji najprej ustvarjate sami (v jeziku montessori to pomeni, da najprej pripravite okolje, šele nato v pripravljeno okolje povabite otroke).

Verjemite, ta način prišpara na tone maminih (in očetovih) živcev.

Mi smo se priprave »NAGECEV« lotili takole:

Najprej sem (sama) narezala piščančje zrezke na "za en pajs" velike koščke.

Pripravila sem jajca, moko in kornfleks (uporabite lahko tudi drobtine, jaz sem imela tak recept, ampak nam ni bilo pretirano všeč) – vsako sestavino v svojo posodo.

In vse postavila na mizo v pravilnem vrstnem redu.

Kasneje sem ugotovila, da je bolje, da za vsakega otroka pripravim svoje delovno okolje (ja, enkrat več bo za pomivat, a mi med delom ne bo treba reševati prepirov, ker je nekdo nekomu "ukradel" košček mesa ali česa drugega).

Otrokom je bilo predvsem zanimivo, ko so zagledali kornfleks. "A to bo pol odpadlo? A ne, da tega ne bomo pojedli?"

Najmlajšemu sem zaupala sila pomembno nalogo - z otroškim valjarjem je "zmlel" (tolkel po vrečki) kosmiče. Kakšno veselje.

Še več veselja je bilo z valjanjem koščkov mesa po moki, po jajcih in po kosmičih.

Sama sem se izogibala surovih sestavin pri kuhanju z otroki (surova jajca, surovo meso) do otrokovega tretjega leta starosti (zgolj zaradi tega, ker otroci zelo radi okušajo stvari med pripravo in se mi nekako ni zdelo, da bi okušali surovo meso ali jajca – ni se mi pa zdelo prav, da bi jih kar naprej opozarjala, saj bi tako izgubili motivacijo in veselje). Ta del je seveda povsem odvisen od vas in vaših pogledov na celotno zadevo.

Sredi dela sem opazila, da najmlajšemu nekaj ne gre v račun. Opazovala sem, kaj počne in opazila, da je malo zamešal vrstni red. Ker je šlo tudi tako, ga nisem popravljala (so ga pa namesto mene starejši sorojenci – oh, lepota različnih starostnih obdobij). Ni se kaj prida sekiral. Parkrat je sicer vprašal, če je prav namočil, potem pa je nadaljeval v svojem ritmu in po svojih pravilih.

Nageci so bili vseeno odlični.

Po končanem delu smo s skupnimi močmi zložili nagece na pekač (mi smo se odločili za peko v pečici, seveda lahko spečete nagece tudi v ponvi – iskreno, mislim, da bi bili v tem primeru sicer malo manj zdravi, a precej bolj dobri).

Drugi predlog je priprava FRANCOSKE SOLATE.

Pravzaprav je priprava zelo enostavna.

Najprej skuhamo korenček, krompir in jajca. Pripravimo še grah iz konzerve (če imate domačega, še toliko bolje) in kisle kumarice.

Ko je vse kuhano, najprej ohladimo jajca in zelenjavo, da bodo otroci lahko samostojno delali.

Otroke prosimo, da na mizo pripravijo rezalne podloge, otroške nože (če imate montessori valovite otroške nože je super, gre pa tudi z drugimi (v tem primeru tudi z navadnimi noži za mazanje, saj je kuhana zelenjava zelo mehka).

Najljubši del pri nas je lupljenje jajc. Jaz res ne vem, kaj je na teh jajcih, na trenutke se mi zdi, kot da so otroci pri tem delu uročeni.

Tudi rezanje korenčka in kislih kumaric je nadvse zabavno početje. Malo se zatakne pri lupljenju krompirja, saj je potrebno več spretnosti.

Tokrat nisem komplicirala. Med tem, ko so lupili in rezali jajca (če še nimate rezalnika za jajca – ta napravca je »must« pri otrocih) in rezali korenček, sem jaz olupila krompir, potem pa smo ga skupaj narezali.

Kot moramo močno znižati svoja pričakovanja in standarde glede čistoče v kuhinji, predlagam, da znižate standarde tudi pri rezanju zelenjave za francosko solato.

Seveda izpod otroških rok ne bodo prišli takšni fini drobni kosi zelenjave, kot ste vajeni v restavracijah ali pri kupljeni (zamrznjeni) zelenjavi za francosko solato.

Bo pa to solata narejena z največ ljubezni in največ zavzetosti.

In to je to, kar jed dela dobro. Najboljšo.

Pa dober tek!