Pikapolonica Pika

Zadnje dni sem se pri svojih zapisih osredotočila na ročne spretnosti. Pozabila pa sem na eno pomembno spretnost – govor.

Pa bomo danes še malo besedovali.

Otroci imajo zelo radi pesmice, deklamacije. Uživajo ob poslušanju rim in kratkih zabavnih

pesmic.

Ena izmed takšnih je pesem Damjane Golavšek POMOTA. Kljub trudu še nisem našla posnetka in zato ne vem, kakšna je melodija, a nas (mene in otroke) vseeno že kar nekaj časa zabava in razveseljuje tudi v govorjeni verziji.

Pri majhnih otrocih, pri katerih se govor šele razvija, je zelo pomembno, da mu poleg samega besedila (ki je morda pretežko za njegova nespretna usteca) ponudimo še orodje, s katerim bo lažje in bolj doživeto, doživel pesem. To orodje pa so kretnje.

O pomembnosti kretenj v otrokovem razvoju govora sem pisala v priročniku Zaupam si (Vodnik za nosečnost, dojenje in starševstvo 2019), ki je izšel pod okriljem spletne šole Veva (www.veva.si).

Bom pa v prihodnjih dneh (najbrž ne bom uspela pred ponedeljkom) prilepila članek tudi na ta blog.

Kretnje za pesem POMOTA sem si izmislila sama. Se popravljam. Kretnje za to pesem sem pobrala iz različnih virov (KPK, spontane otroške kretnje).

Pravzaprav je otrokom čisto vseeno, kje vi najdete kretnje ali si jih pač izmislite sami. Edini nasvet, ki se ga je pametno držati pri tem je, da naj ena kretnja VEDNO predstavlja isto stvar.

Zraven besedila pesmi sem napisala, kakšne kretnje uporabljamo mi (čisto možno, da vzgojiteljice v vrtcih uporabljajo drugačne). Lahko uporabite enake, lahko pa si izmislite svoje.

PIKAPOLONICA PIKA

JE SREČALA ČRNEGA BIKA (dlani stisneš v pest in ju prisloniš vsako na svojo stran glave in nakažeš rogove od Bika)

MU SEDLA JE NA UHO (se primeš za ušesa in malo zazibaš)

IN ZAKLICALA JE:« HALO!« (roki prisloniš k ustom in oblikuješ »trobljo, nato zavpiješ HALO) BIK (dlani stisneš v pest in ju prisloniš vsako na svojo stran glave in nakažeš rogove od Bika)

SE JE ČRNO PRESTRAŠIL (roki prekrižaš na prsih in se streseš)

KOSMATA UŠESA ZAMAŠIL (z dlanmi pokriješ ušesa)

IN ZAKRIČAL: JAZ NISEM HALO! (zažugaš s palcem desne roke in zraven odkimavaš z glavo) POMOTA, POMOTA JE TO!" (z rokami »udarjaš« po zraku, kot da nekoga prepričuješ v nekaj).