Čevlji z vezalkami ali misija nemogoče

Ko otroku zastavimo vprašanje, kaj si želi za rojstni dan, božička itd., ponavadi dobimo odgovor: »To in to igračo!« ali : »Takšno knjigico!«

No, mene pa je presenetil odgovor: »Želim si čevlje z vezalkami!«

»Hm ...« sem si mislila. »Nič lažjega!«

Šla sem v prvo trgovino s čevlji. Vsa optimistična. Zamislila sem si nizke športne čevlje z vezalkami. Pa me je odgovor prodajalke presenetil: »A veste, da tako malih čevljev z vezalkami pa res nimamo.«

No, lepa reč. Na srečo je še veliko drugih trgovin s čevlji.

In sem šla v naslednjo.

S prodajalcem sva po dooolgem času in po precej brskanja po njihovih policah in skladišču ugotovila, da tudi tu nimajo čevljev z vezalkami.

Zdaj me je že začelo skrbeti.

Odpravila sem se še v tretjo trgovino. Kjer spet – kljub trudu prodajalke – nisva našli čevljev z vezalkami. Najboljši približek so bili zimski škornji z zadrgo, ki pa imajo tudi vezalke.

Ideja mi ni bila preveč všeč, ker bistvo čevljev z vezalkami so vezalke. Če pa imajo čevlji zadrgo in so vezalke samo za okras, nima smisla, saj otroku ni treba zavezovati čevljev.

Zato sem šla še v četrto trgovino s čevlji. In nato še v peto in še v šesto.

In povsod so imeli nizke športne čevlje za otroke. Z JEŽKI. In povsod so imeli visoke zimske čevlje z zadrgo in okrasnimi vezalkami.

In v končni fazi sem se odločila, da kupim te. Ker nisem imela več časa iskati pravih čevljev z vezalkami.

Obdarovanka je bila čevljev zelo vesela. In je prve dni vestno vezala čevlje. Potem je pa ugotovila, da ji tega ni treba. Ker imajo čevlji zadrgo. In je nehala. Kot sem predvidevala.

Jaz pa še vedno iščem nizke športne čevlje z vezalkami.

In sem se nehala čuditi, kako je mogoče, da otroci v nižjih razredih osnovne šole še vedno ne znajo zavezati čevljev. Seveda jih ne znajo, saj jim ni treba. Niti nimajo priložnosti (roko na srce, ko se z otroki zjutraj odpravljamo v vrtec in šolo – a jim damo čas, da si v miru zavežejo čevlje? Ali nestrpno težimo: »No, dej no, mudi se, si boš popoldan vezal čevlje?«).

Sem zelo vesela, da obstajajo čevlji z ježki. Majhnemu otroku omogočajo, da so samostojni pri obuvanju in sezuvanju. Kar je edino prav. Otrok že od rojstva naprej teži k samostojnosti in prav je, da mu to omogočimo v največji možni meri.

Ampak ko osvoji to lekcijo, gre otrok naprej. Se želi osamosvojiti tudi na drugih področjih. Želi si znati zapeti gumbe. Zavezati čevlje. A se zdi, da smo starši tisti, ki obstanemo na eni točki. In včasih pomislim, da sama sreča, da je mati narava v naše otroke vsadila to presneto trmo in neustavljivo željo po samostojnosti (vsi poznamo trenutke, ko otrok na ves glas vpije: »Sam! Sam! Sam!«), saj smo starši čisto preveč »na uslugo«.