Zaklad v domači knjižni omari

Nekaj časa nazaj sem pisala o tem, kako smo se med karanteno spopadali s pomanjkanjem knjig in kako sem šla »na lov« za slikopisi v Cicibanih in Cicidojih in izdelala »knjigo slikopisov«.

No, pred kratkim pa sem imela »pospravljalni navdih« in sem med drugim tudi malo prerešetala otroške knjižne police.

Medtem ko sem prelagala knjige sem in tja in se odločala, katero obdržati in katero odstraniti, mi je v naročje padel zvežčič. Majhen zelen zvežčič. Vsaj tako sem mislila. Ko sem ga obrnila, me je presenetil napis Zgodbice iz torbice. Odprla sem ga in zagledala slikopise. In to iz leta 1980.

Samo kot zanimivost – leta 1980 so slikopisom rekli NARISANKE.

Če so se že meni zasvetile oči ob tej najdbi, kako so se zasvetile šele otrokom.

Nove zgodbice. In lahko jih berejo povsem sami! Juhej!

Da je vse skupaj črno-belo, ni nikogar motilo. Malo so se lovili le ob risbicah, ki so tu in ta nekoliko nerodno umeščene v besedilo ali pa obsegajo dve vrstici besedila, spadajo pa samo v eno vrstico.

Besedila vsebujejo tudi malo bolj zahtevne besede, kar lahko bralca začetnika odvrne od branja.

Maria Montessori pravi, da se v komunikaciji z otroki ni potrebno bati (izogibati) težjih besed. Morda jih ne bodo razumeli danes, morda tudi ne jutri, jih bo pa to spodbudilo k napredku, k razvoju svojih sposobnosti. Naloga odraslih je le, da smo ob otroku in ga v njegovih naporih podpremo.

V knjigi je omenjeno, da je knjiga namenjena šolskim otrokom (od 5-10 let) – očitno je to pisal en jasnovidec, ker leta 1980 so otroci odhajali v šolo s sedmimi leti. Dandanes pa smolčki, čigar starši si niso najbolj blizu z načrtovanjem (hec, da ne bo kdo vzel zares in zameril) in se jim otroci rojevajo konec koledarskega leta, resnično vstopajo v šolo s petimi leti.

Knjiga je dostopna v večini knjižnic, lahko pa jo najdete tudi na bolhi. V redni prodaji je pa mende ni več. Verjetno že 35 let.