Z otroki v kuhinji

Včeraj me je prešinilo, ko sem objavila zapis, kako smo pekli kruh (no, pač čebelice), da bi bilo fajn zapisati še, kako dejansko izgleda peka (kruha, piškotov ...).

Ker a ne ... ko si prvič mamica (in ati, seveda), si v glavi naslikaš vesele ljudi (velike in male), ki skupaj ustvarjajo prelepe piškote (žemljice itd.).

No, resnica je, da nasmeh na maminem in atijevem obrazu kmalu postane precej kisel ali pa celo povsem izpuhti.

Zakaj?

Sploh ne zato, ker je otrok v prvi minuti ustvarjanja posut z moko od glave do peta, namazan z lepljivim testom povsod (najraje po laseh - sploh super, če je vaš otrok deklica z dolgimi, gostimi lasmi), da o bombi v kuhinji in piškotih, ki so ena sama srednja žalost (kar se tiče "odrasle" lepote), sploh ne govorimo.

Dejansko to sploh ni problem.

Problem so naša (odrasla) pričakovanja.

Ker pozabimo pripraviti okolje.

Pozabimo prilagoditi stvari za majhne nerodne roke.

Ker pozabimo, da otrok ne dela stvari zato, da bi bile končane in narejene, ampak zato, da bi se pri delu UČIL (učimo pa se na napakah).

Med brskanjem po arhivih sem naletela na (moj) spodnji zapis. Je sicer iz naftalina, a tako prisrčno opiše točno to situacijo, zato sem se odločila, da ga delim z vami:

Babica zamesi testo, ga oblikuje v kupčke, nato pa vsak kupček posebej posvaljka v svaljek. Ga nareže in pravično deli z vnučkom - meni enega, tebi enega.

Babica oblikuje poljubčke oz. kifečke. Dete oblikuje en sam poljubček (kroglico), nato opazuje babico. Pa spodmakne en babičin poljubček. In ga spešta. Babica se dela da ne vidi.

Babica oblikovane kifeljčke odnese na pripravljen pladenj. Medtem dete spodmakne še par kifelčkov. In jih spešta. Babica se razhudi (kao). Mala bučka posluša in pridno kima. In ponavlja za babico: Ne, ne...

Ko babica naslednjič odnese pete, par kifeljčkov spet konča pod rokami urnega "speštalca".

Babica umakne kifeljčke. Mali pek pogrunta, da če se obrne na stolu, da lahko vseeno doseže dragoceno testo na pladnju. Babica, ki pozorno pazi na svoje izdelke, ne opazi, da dete vleče peki papir iz pladnja. Ko so kifelčki (ponovno) speštani, se zasliši babičin vrisk: NE!

Gospodek je ponovno zmagal.

Babica vsa srečna ugotovi, da se je mali zamotil s čopičem za testo. In spet oblikuje piškote.

Ko jo zalije ploha moke. Dete se je naveličalo čopiča in je uporabil roki. Obe.

Zdaj sta v kuhinji dva snežena moža - snežak vnuček in snežak babica.