Pogosto se čudimo otroškim domislicam in iznajdbam.
"Kako so pametni! Kako iznajdljivi!"
Ko bi le znali tudi mi razmišljati in delovati kot oni.
Pa saj v resnici znamo.
Ampak smo že pozabili. Ker so nas ukalupili. Porezali so nam krila in vsejali strah.
Otrok sanja o najbolj nemogočih stvareh na svetu. In verjame, da jih bo nekoč dosegel.
In veliko tega res doseže.
Si predstavljate, da bi otrok, ki niti svojih nog (še) ne zmore nadzirati, rekel sam sebi: "Pa kaj sanjaš take nore sanje, da boš prišel na vrh te visoke gore, če pa še hodit ne znaš? Kaj hodit, saj še nog ne znaš nadzirati!" In bi opustil svoje sanje, svoje želje ...
Bodimo kot otroci ... razbijmo svoje kalupe. Razmišljajmo "out of the box!" Verjemimo v svoje sanje.
Comments