Sladko, slajše ... tradicionalni slovenski zajtrk

Oh ja, vem. Obljubila sem tretji del "Montessori naredi sam". Nisem pozabila, ampak ... A lahko grem vsaj enkrat (in najbrž edinkrat) v korak s časom? A lahko? Prosim. Hvala. :-)

Torej, danes v šolah in vrtcih praznujejo (oz. bi praznovali, če bi bile te ustanove normalno delujoče) tradicionalni slovenski zajtrk.

Verjamem, da vas veliko ve, kaj to je. Za vse tiste pa, ki ne veste - tradicionalni slovenski zajtrk so v šolah in vrtcih prvič obeležili novembra 2011 na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, da bi približali med in čebelarske izdelke otrokom. Kasneje so se tej pobudi pridružili tudi ostali pridelovalci hrane in projekt je postal vseslovenski.

In kaj se je na tem tradicionalnem zajtrku?

Mleko, kruh, maslo in med. Seveda vse lokalno pridelano.

Pa da ne pozabimo jabolk.

In mene je nekaj dni nazaj ob pogledu v naš hladilnik prešinilo, da bi pa sedaj lahko imeli doma tradicionalni slovenski zajtrk.

Domače mleko, domač med, domača jabolka, no maslo je pa slovensko, a to velja?

Če bi se pravi čas spomnila, bi zagotovo zbirala smetano iz mleka in naredila domače maslo.

Ampak za jutri bo dobro tudi trgovinsko.

Imam pa danes za vas recept za posebno gurmansko poslastico (otroško, seveda). Ki se je - mimogrede - spomnim še iz svojih vrtčevskih let.

Že kar nekaj časa se skušam spomniti, kako smo jo poimenovali, pa ne gre in ne gre. Če se spomni kdo od vas, lepo prosim za informacijo.

Potrebujemo:

* med

* maslo

* kruh.

Vzamemo med (najbolje je, če je domač - torej od čebelarja, ker pa vemo, da (sploh v teh dneh) marsikaj ni mogoče, bo veljal tudi trgovinski) in ga prelijemo v malo višjo posodo (dovolj so že 3 žlice, ni treba pretiravati).

Maslo vzamete iz hladilnika in ga nekaj časa pustite na sobni temperaturi, da se omehča. Potem ga narežete na rezine/kocke in ga dodate k medu.

Z metlico (lahko tudi z mešalcem) zmešate maslo in med v gladko zmes.

Nmaz servirate na krožniček/posodico, narežete še kruh in voila - zajtrk je pripravljen.

Poleg nostalgičnega spomina je meni pri tem namazu všeč njegova praktičnost.

Če ponudiš otroku med in maslo, je maslo velikokrat pretrdo in otrok obupa (ali pa si na kos kruha namaže maslo tako, da je kos masla debelejši kot kos kruha).

Tudi med je poglavje zase. Mame smo še posebej navdušene, ko lahko še cel dan brišemo kuhinjska tla, mizo, stole ...

Če pa zmešate oboje v medeni namaz, pa maslo postane bolj mazavo, med pa ne teče vsenaokrog.

Vseeno je pa brilijantno dobro. Pravzaprav še bolj dobro kot vsako zase.

Dober tek!