Prav gotovo vsi poznate senčne lutke. Če jih pa ne poznate vi, jih pa zagotovo poznajo vaši otroci (se grem stavit, da so jim jih vzgojiteljice v vrtcu vsaj enkrat predstavile).
Vedno so mi bile všeč, a se mi je zdelo kar komplicirano pripravit senčno predstavo.
Potem pa je prišel preblisk. Zakaj pa namesto lutk ne bi uporabili kar svojih teles? Otroci so se nadvse razveselili, ko so v mojih rokah zagledali ročno svetilko.
Za navdih smo si ogledali še tale posnetek (Frozen shadow performance): https://www.youtube.com/watch?v=gK2QfoP7EdM
Ko sem ugasnila luč (bil je večer in v sobi tema) je trajalo kakšno minuto, da so nehali vriskati. Potem je trajalo še nekaj časa, da sem jim uspela dopovedati, da se morajo postaviti proč od stene.
Z občudovanjem so zrli v nastale senčne like. Najbolj zabavno pa je bilo ugotavljanje, kaj bo nastalo, če premaknem nogo, roko, glavo ali celo telo.
Nekaj časa smo se afnali, plesali, skakali, se kotalili ...
Zabava se je končala, ko se je ena mala bučka čisto preveč vživela v vlogo lutke in pozabila, da so stene trde kot kamen. In da boli, če želiš z glavo skozi.
P. S. Seveda s predšolskimi otroki ne boste ustvarili tako popolne predstave, kot jo lahko vidite v linku zgoraj. Jim boste pa z igro luči in senc omogočili, da spoznajo novo dimenzijo svojega telesa in svojih čutov.
Comments