PROSIM, OSTANI DOMA

Dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, znanci.

Ko me boste v naslednjih dneh videli na vrtu, na ulici, v gozdu in ko vam bom samo na daleč pomahala, potem pa se obrnila stran in odšla po svojih poteh – ne, to ne pomeni, da vas nimam rada, da vas ne maram in da se vas izogibam.

Ko me boste zagledali na hodniku vašega bloka, pa bom odšla ritensko skozi vrata, ko vas bom videla – ne to ni zato, ker bi o vas mislila kaj slabega.

Drage trgovke v trgovini – obljubim, da bom prišla v trgovino res samo takrat, ko bo to NUJNO potrebno. In če se vas bom na široko izogibala – spet, ne to ni zato, ker bi o vas mislila kaj slabega.

Ko vas bom poklicala po telefonu in povedala, da naše druženje odpade, da ne bomo prišli na obisk - ne, to ne pomeni, da vas nimam rada, da vas ne maram in da se vas izogibam.

Ko vam bom povedala, da v naši hiši niste dobrodošli – ne, to ne pomeni, da vas sovražim, da gojim osebne zamere do vas.

To pomeni le, da vas imam tako rada in mi toliko pomenite, da si želim z vami preživeti še kar nekaj let.

Obljubim, bomo se družili, bomo skupaj nazdravili in pojedli kakšno okusno kosilce (ali dve ali tri ali sto ...). Skupaj bomo šli na izlete, skupaj bomo šli v gore, skupaj bomo spet sedeli v restavraciji in veselo nazdravljali, skupaj bomo sedeli na kavču in uživali v filmskem maratonu ...

Bomo.

Ker so ti trenutki dragoceni, ker so ti trenutki sveti. Ker ti trenutki gradijo življenje.

A ne sedaj. Sedaj lahko ravno ti trenutki uničijo življenje. Za vedno.

Zato vas prosim. Izogibajte se vseh ljudi.

OSTANITE DOMA.