Pošta, zarečen kruh in knjige

Včasih človek preseneti samega sebe. Poje zarečen kruh. Stori stvar, za katero je še kak dan prej trdil, da je ne bo.

No, meni se je zgodilo nekaj podobnega ravno včeraj. Nujno sem morala nesti na pošto en paket. In ko sem čakala v vrsti, sem (kot vedno) pokukala na knjižne police. Ja, seveda, na pošti pa RES ne kupujem knjig.

Ker je bila vrsta dolga in sem morala kar nekaj časa čakati, sem si ravno dovolj lahko ogledala police, da mi je v oči padla ena knjiga. KARTONKA z naslovom LETNI ČASI.

Najprej sem jo občudovala na daleč. Potem sem jo prijela v roke in jo začela prelistavati (jaaaaa, veeeem, to se ne počneeee). No, in tako sem zapečatila usodo te knjige. Bila je moja v hipu, ko sem jo odprla.

Luknjice na prvi strani so krasen pripomoček za kukanje in špeganje, kaj je na drugi strani, slikopisi so čudovit način, kako otrokom (bralcem začetnikom oz. predbralcem) približamo branje.

Velike tiskane črke vse skupaj le še olajšajo. Res pa je, da bi bile lahko vsaj malo večje, da ima otrok več veselja z branjem.

Poleg vsega pa je knjiga lahko še ISKALNICA, kar pa predšolski otroci naravnost obožujejo, saj lahko pripovedujejo zgodbo čisto po svoje. Ilustracije vsebujejo toliko podrobnosti, da si lahko izmislimo tisoč in eno stvar, ki jo lahko otrok išče (in s tem uri sposobnost svoje koncentracije).

Knjiga me je resnično navdušila in to kljub temu, da sem ob nakupu pojedla kos zarečenega kruha.