POZABLJENI JEZIK

Vsak starš se s ponosom in radostjo spominja trenutka, ko se je otrok prvič zazrl v njegove oči, ko je otrok prvič zagrulil, ko je otrok spregovoril svojo prvo besedo. Prepogosto pa pozabimo, da glasovi in besede niso edino, kar šteje. Da niso edina možna komunikacija z otroki.

Telesni stik je najzgodnejša oblika komunikacije med dojenčkom in starši (odraslo osebo). Sprva je edina komunikacija, ki jo je dojenček sposoben, pogled, nasmeh, kasneje se temu pridružijo še kretnje in geste, šele nato se razvije govor.

Otrok geste uporablja pred pojavom besed in tudi kasneje kot podporo že obstoječemu govoru. Iverson in Goldin-Meadow (2005) sta ugotovila, da otrok pokaže gesto za določen predmet tri mesece prej, preden ta predmet tudi verbalno poimenuje.

Pogost pomislek staršev dojenčkov in malčkov je, da bo otrok, ki uporablja geste, spregovoril kasneje. Vendar izkušnje kažejo, da otrok uporablja geste samo do trenutka, ko je sposoben določeno besedo izgovoriti. Takoj (ali zelo kmalu za tem), ko otrok izgovori določeno besedo, opusti znak zanjo. Neverbalna komunikacija predstavlja temelj, na katerem se razvija govor.

Guidetti in Nicoladis (2008) navajata, da so raziskave pokazale, da otroci, ki pri komunikaciji uporabljajo geste, pri svojem govoru v povprečju tvorijo daljše stavke kot otroci, ki se uporabe gest niso posluževali.

Do podobne ugotovitve je v svojem opazovanju in raziskovanju prišla že Maria Montessori. V svoji knjigi Srkajoči um zapiše: »Otrokova inteligenca se do neke mere lahko razvije tudi brez pomoči rok. Če pa se razvija ob pomoči rok, bo dosegla višjo raven.« (Montessori, 2011). Če se opremo na njeno prepričanje, da moramo odrasli pripraviti okolje tako, da bo otrok lahko iz njega dobil kar največ, moramo to prenesti tudi na govorno (komunikacijsko) področje. Otroku moramo dati »orodje« s katerim bo lahko enakovredno vstopal v ta svet. To orodje pa so geste.

Dandanes je na trgu ogromno metod in temu pripadajočih sredstev za učenje gest za dojenčke. Naj jih naštejemo samo nekaj: PINK – podporna in nadomestna komunikacija, KPK – S kretnjo podkrepljena komunikacija, Baby signs, Tiny signers, Makaton, Slovenski znakovni jezik. Vsaka metoda je bila ustvarjena z določenim namenom. Kljub temu da so nekatere v osnovi namenjene otrokom (in odraslim) s posebnimi potrebami, pa so uporabne tudi za otroke, ki nimajo razvojnih težav.

Pravzaprav je vseeno, za katero metodo se bomo odločili. Lahko se odločimo za uporabo ene same metode, lahko pa kombiniramo več metod. Pomembno je, da se otrok uči v konkretni situaciji, ob realnem predmetu. Ker pa nimajo vsi otroci (in starši) možnosti videti npr. prašiča ali slona v svojem okolju, so zelo dobrodošle kartice s slikami oz. fotografijami predmetov, ki jih lahko pokažemo otroku (takšne kartice vsebuje metoda KPK in metoda Baby sign). Lahko si izmislimo povsem svoje znake, izdelamo lastne kartice. Otroci z veseljem sodelujejo v igri učenja znakov. Še večje veselje pa doživijo, ko so končno razumljeni. Ko lahko tudi oni sodelujejo v pogovoru. Nekateri tako ponotranjijo geste, da jih uporabljajo še v spanju. In neprecenljivo za otroka je, da se tudi on čuti kot enakopraven član naše družbe.

Članek je bil prvič objavljen v Priročniku Zaupam si (Vodnik za nosečnost, dojenje in starševstvo 2019, str. 98-99).