Normalno je!

Draga mama!

NORMALNO JE.

Normalno je, da tvoje telo v nosečnosti in po porodu (med dojenjem) postane bolj občutljivo, morda boleče, in ti določeni dotiki ne pašejo več.

Normalno je, da dojenje ne steče takoj.

Normalno je, da se dojenček uči dojenja mesec in pol.

Normalno je, da si po porodu zmedena, izgubljena, prestrašena, da te skrbi za tvojega otroka.

Normalno je, da si lačna in ješ za tri.

Normalno je, da se po porodu tvojim hormonom zmeša in se potiš kot pujs.

Normalno je, da se na neki točki prenasitiš dotikov in bežiš pred njimi (ja, tudi pred lastnim možem in otroki). Zato še nisi slaba mama.

In normalno je, da se izogibaš spolnosti (in zato še nisi slaba žena - glej prejšnji stavek).

NORMALNO JE!

Normalno je, da tvoj hemoglobin nevarno pade ( in da ti tega ne opaziš, ker se ti zdi tako normalno, da si utrujena v nedogled in se zato sama sebi zdiš slaba mama).

Normalno je, da se tudi čez dan uležeš z otrokom in počivaš.

Normalno je, da ti primanjkuje časa zase, za moža (sploh če to ni tvoj prvi otrok) in za vajine maratonske pogovore. Brez skrbi, vse se bo vrnilo. Čez kakšno leto. Ali dve.

Normalno je, da nimaš časa za čiščenje (no, seveda čas seveda vedno je, ampak za kakšno ceno – pregorelost mame?)

NORMALNO JE!

In normalno je (in zelo prav), da namesto, da ribaš bajto v nedogled, se usedeš in gledaš svojega otroka, ki je pravkar odkril nekaj strašno zanimivega v svoji plenički.

MAMI, VSE JE NORMALNO.

Samo nihče ti tega ne pove. Pa bi MORAL.

Ker potem se ne bi počutila tako slabo v svoji koži in bi lahko v polnosti užila radosti materinstva.

VSE JE NORMALNO. IN VSE BO V REDU.

Super mama si!

P. S. Ja, saj vem ... lekcijo izbire fotografij (da bo tudi na FB prišlo lepo) moram pa še predelati. :-)