Montessori naredi sam - 1. del.

Ko sem se prvič pobližje spoznala s pedagogiko montesori sem se na prvi pogled zaljubila v materiale. In sem se trdno odločila, da jih bomo imeli tudi mi doma.

No, kmalu me je doletel hladen tuš, ko sem ugotovil, da niso samo materiali čudoviti, ampak so »čudovite« tudi cene teh materialov.

Malo sem furala »safr«, potem pa so možgančki začeli delati. No, mogoče ima prste vmes tudi moja super-ustvarjalna sestra, ki je vsake toliko pritovorila k nam doma izdelan montessori material.

Pa sem si mislila, če lahko ona, lahko tudi jaz. Seveda sem vedela, da ne bo tako lepo, tako dovršeno, tako oh-in-sploh. Ampak sem hitro ugotovila, da otrok ne gleda toliko na lepoto, ampak samo na uporabnost. Če nek material trenutno odgovarja njegovemu občutljivemu obdobju, ga bo pograbil z obema rokama in ga ne bo izpustil, dokler ne dovrši gibov do popolnosti.

Kmalu bo čas obdarovanj in letošnje leto nam res ni prizanašalo. Finančni vidik je v marsikateri družini hud problem. Zato sem se odločila, da naredim seznam montessori materialov, ki jih lahko izdelamo sami doma.

LONČEK - VTIKANKA

Moj prvi »montessori izdelek« lonček – vtikanka. Vzela sem prazno embalažo od »ječmenove zmešanice«(otroška žitna kava iz Tuša se mi zdi). Slučajno sem jo imela pri roki. Mislim, da bodo otroci zadovoljni tudi s kakšno drugo embalažo. Naluknjala sem pokrov in dodala slamice (sem jih narezala na takšno dolžino, da so padle v posodo.

Na podoben način lahko uporabite recimo plastenke oz. embalažo od tekočih jogurtov, ki

imajo široke vratove, tudi plastenka od fruca bi šla skozi. Mlajšim otrokom ponudimo samo odprto plastenko in slamice (slamice vtika v veliko luknjo na plastenki). Ko izpili to koordinacijo oči-roka, pa ponudimo posodo z naluknjanim pokrovom, kjer mora svoje gibe in koordinacijo bolj specializirati.

Na enak način sem naredila vtikanko s ploščki. Spet sem vzela embalažo od žitne mešanice za otroke (ja, v tistem obdobju smo pri nas veliko tega popili). Tokrat sem v pokrov vrezala podolgovato luknjo (da je otrok lahko vstavil žetonček).

Ker doma nismo imeli nobenih okroglih žetončkov, sem iz kartona izdelala okrogle žetončke (in bila seveda strašno ponosna sama nase). Ponos je izginil neznano kam, ko sem iz ust otroka morala reševati koščke prežvečenega kartona. Kartonske žetončke sem vrgla stran, iz naše zakladnice pa sem privlekla lesene kvadratne žetončke, ki so sicer bili namenjeni nečemu povsem drugemu, a jih ni nihče uporabljal. Sprva se je detece precej lovilo, ko je skušalo vstaviti žetonček v režo na pokrovu, a je zelo hitro usvojilo nove gibe. Tokrat so žetončki preživeli nenavadne izlete med zobke in slino.

Kmalu po prvem letu je bila pri nas »top hit« tabla s pokrovčki. Žal nimam kakšne slike te table, saj sem imela (očitno) preveč dela s pobiranjem in pritrjevanjem pokrovčkov nazaj na njihovo mesto.

Te table nisem izdelala jaz, ampak moja sestra. Skozi trd (zelo kompakten) karton, je zvrtala luknje v velikosti pokrovčkov od različnih plastenk in posodic. Na spodnji strani je steklenice potisnila skozi luknjo, tako, da so na drugi (torej pravi) strani gledali ven samo pokrovčki in vratovi plastenk. Tole je bilo pri nas nekaj časa v uporabi vse dni, od jutra do večera. Joj, prav spomnim se, kako naveličano sem potem že pobirala in pritrjevala te pokrovčke nazaj na plastenke.

GEOPLOŠČA

Naslednja stvar je bila geoplošča. Mislim, da sem že pisala o njej. Izdelala sem jo iz navadne

lesene kuhinjske deske in lesenih zatičev za sestavljanje pohištva (še sedaj ne vem, kako se jim pravilno reče). Ta material je otrokom dolgo zanimiv. Otroku ga lahko ponudite okoli dopolnjenega 2. leta starosti. Takrat seveda iz gumic še ne bo sestavljal hišk in sonca, bo pa z največjim veseljem uril finomotoriko z natikanjem gumic na te čepke in spoznaval osnovne lastnosti elastik.

PLADENJ ZA BARVNO RAZVRŠČANJE

Razvrščanje po barvah – iz pladnja za muffine sem izdelala material za barvno razvrščanje. Uporabila sem velik pladenj, ker sem delala za starejše otroke. Za začetek razvrščanja je bolje, da vzamete manjši pladenj s šestimi utori (idealno je, da začnemo samo s tremi osnovnimi barvami (rumena, modra in rdeča) in gradimo postopoma naprej. Na začetku lahko otrok razvršča kar z roko, kasneje mu za delo lahko ponudimo veliko leseno pinceto – ki se jo lahko v vsaki trgovini (Tuš, Mercator itd.)

BLAZINICE ZA TIPANJE

Sami lahko sešijemo tudi blazinice za tipanje. Otroku jih lahko ponudimo že pri njegovih 9.

ali 10 mesecih. Takrat bo seveda njegova najpomembnejša naloga, da jih bo razmetal, bo pa hkrati spoznaval različne teksture blaga. Za starejše otroke (2+) sešijemo po 2 enaki blazinici. Zložimo jih v košaro, dodamo še trak za prevezovanje oči (ali pač pri delu z blazinicami otroku samo naročimo, naj zapre oči). Otrokova naloga je, da najde pare blazinic. Otroci (sploh če je skupina otrok) se to zelo radi igrajo.

Sredi pisanja sem ugotovila, da bo ta prispevek čisto predolg, zato sem ga razdelila v dva dela. Nadaljevanje torej sledi ...