top of page
polzkovahisica

Rdeče palice in novo spoznanje



»Ne bom!« je rekel in se mi strumno zazrl v oči s tistim uporniškim izrazom na obrazu.


V rokah je držal eno izmed rdečih palic, za katere sem imela idejo, da mu bom naredila predstavitev. Popolno, seveda. Ker manj kot popolno ne pride v upoštev.



Zdaj pa je stal pred menoj uporni triletnik.

Če sem se kaj naučila v teh letih, odkar dneve delim z otroki, je to, da se nima smisla prepirati z otrokom. Ker itak vedno zmaga.


In ker ni bilo vprašanje varnosti ali poseganja v svobodo drugega, sem se tiho umaknila.


In opazovala.


S palicami je ravnal spoštljivo, nežno. Le drugače jih je uporabljal, kot sem si zamislila.

Ko je z obraza izginil njegov uprniški duh, je bil videti prav srečen. Zatopljen v svoje delo. Gotovo zelo pomebno delo.

Pustila sem ga in odšla po svojih opravkih. Tu in tam pa sem eno oko vseeno vrgla na njegovo »delavnico«.


Ni bilo dolgo, ko je fantič ugotovil, da se da palice uporabljati tudi drugače.

Tako, da ropota. Zelo.


Pristopila sem in mu sicer nežno, a z resnim glasom povedala, da tako se pa ne dela s tem materialom«.


Pa je bil spet pred menoj. Ta uporniški, samosvoj triletnik.

Pokasirala sem še en strumen pogled v oči, ki mu je sledil glasen udarec palic po tleh.

Zajela sem sapo, do deset nisem utegnila prešteti. Vzela sem mu palici in ju položila nazaj na preprogo.


»Ti bom pa pokazala, kako pospravimo!« sem hitro rekla, preden bi se utegnil spomniti še kašne inovativne uporniške poteze.

Besede so imele magičen učinek. Upornik je izginil, pred menoj se je pojavil radoveden fantič.


Spremljal me je s pogledom, ko sem odnesla najdaljšo palico in jo položila na polico.

Ne da bi mu karkoli rekla, je segel po palicah in mi podal drugo najdaljšo palico.

Presenečena sem ga pogledala.


Spet me je spremljal njegov radovedni pogled, ko sem odlagala palico na polico.

»Jaz bom!« je vzkliknil in že nesel naslednjo palico. In palica je spet ustrezala po dolžini. Tretja najdaljša.


Obstala sem in ga samo še opazovala.

Ko je končal, so bile na polici vse palice »zložene« po velikosti.

Morda res nisem izvedla popolne predstavitve, morda res ni spoznal, kako po vrsti zložimo rdeče palice na preprogo ...


Morda pa tega ni potreboval? Ker mu je bolj pomembno, da so palice pravilno zložene na polici in ne na preprogi?

63 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments


Post: Blog2_Post
bottom of page