Že kar nekaj časa je odkar sem prvič slišala za "story telling basket" - košaro za pripovedovanje pravljic.
Ideja mi je bila všeč že kar takoj, a kot je to pri meni v navadi, je na izvedbo čakala precej časa.
Izkoristili smo dan, poln ustvarjalnega duha, in nastala je zgornja košara.
Zgodbe iz želodjega gozda otroci obožujejo, zato izbira ni bila težka.
Te košare so mi tako ljube tudi zato, ker so mi lutke že od nekdaj blizu. Otrokom pa tudi.
Za marsikaterega otroka je nastopanje mučno, neprijetno in se mu (če se le da) izogne.
Lutka pa mu ponudi zatočišče, saj center pozornosti zdaj ni več otrok, ampak lutka. In ko otrok začuti ta prehod, se lažje sprosti in posledično se lažje vživi v samo zgodbo, v samo lutko.
V tejle naši košari so sicer narejene lutke (pomagali otroci), lahko pa košaro napolnite z že obstoječimi figuricami (lego kocke, recimo), pliškoti in ostalimi uporabnimi stvarmi, ki jih najdete v hiši oz. stanovanju (koščki blaga, vrvice, perlice, leseno ali plastično sadje ... pač odvisno za katero pravljico se odločite.
In še ena stvar, ki mi je zares všeč pri teh košarah. Uporabne so od enega leta starosti naprej.
Seveda enoletnik ne bo zrecitiral cele knjige na pamet, bo pa ob posameznih figuricah oponašal zvok živali (npr. pujskovo hrkanje, kokoškino kokodakanje) ali pa bo pokazal znak za posamezno žival (če uporabljate znakovni jezik za dojenčke in malčke).
S tem bo bogatil svoj besedni zaklad (ki se shranjuje na otrokov "trdi disk" in čaka, da lahko pokuka na plano in se nadgradi z novimi znanji).
Dvo- ali triletnik bo zgodbo že zbal ubesediti (po svoje seveda in v svojem ritmu), petletnik pa bo že z veseljem pomagal soustvarjati vsebino košare.
Vsi pa bodo z velikim veseljem uporabljali vsebino košare tudi, ko vas ne bo poleg in jim ne boste mogli pripovedovati izbrane zgodbe.
Comentários