Ko dojenček dopolni deset mesecev, je že pravi korenjak. Samostojno se giba in pogumno raziskuje svet okoli sebe. Začne se zavedati, da lahko s svojimi odzivi in svojimi aktivnostmi oblikuje svet po svoje.
Roke v tem obdobju igrajo pomembno vlogo pri raziskovanju in obvladovanju sveta. Poleg ust, seveda. Usta so še vedno glavni akter pri okušanju in zaznavanju novega in neznanega.
Otrok se pri tej starosti že plazi, se dviguje ob opori. Koordinacija oči-roka postaja iz dneva v dan boljša in je tudi ena izmed glavnih dejavnosti, ki so na »MUST DO« listi vsakega dojenčka.
Če vas skrbi, ker vaš otrok pri svojem raziskovanju vedno znova in znova in znova prikobaca do košare in nato z največjim veseljem vse zmeče ven (in je pri tem videti nadvse srečen), nikar. Vse to je normalno. Tudi tako vadi koordinacijo in pincetni prijem.
Z razmetavanjem se uči o svetu in njegovih zakonitostih. To je njegov način učenja. Namesto da godrnjate, ko že 50-tič v tem dnevu pospravljate za njim, raje pripravite okolje tako, da se bo lahko z razmetavanjem čim več naučil.
V dnevni sobi lahko pripravite košaro z mehkimi predmeti (npr. blazinice različnih tekstur in materialov), v kuhinji pripravimo košaro s kuhinjskimi predmeti - okrogla kuhalnica, majhna zajemalka, majhen piskerček (ki ga ni škoda in ki se ne razbije), plastičen lonček ..., v kopalnici naj ga čaka košara z brisačami, praznimi embalažami ...
Tako bo otrok spoznaval različne materiale, hkrati pa bo spoznal, da je lonček v kuhinji mnogo težji kot mehka blazinica v dnevni sobi.
Ena košara naj bo posvečena knjigam, sličicam (naj bodo kartonke, odporne na slino in ne ravno nežno ravnanje otroških nespretnih rok).
Eno košaro pa lahko napolnite z različnimi žogami (Svetujem, da se izogibate žog, ki se rade odbijajo. Tudi trde žoge naj še počakajo nekaj časa v omari, saj se bo otrok večkrat zvrnil pri svojem pomembnem delu).
Ko se otrok pričenja postavljati na noge, hitro ugotovi, da so roke zelo uporabna zadeva. Z njimi se že kmalu nauči dvigovati ob opori in korakati levo in desno ob opori. Poskrbimo, da ima čim več možnosti za takšne podvige. V veliko pomoč so nizki, kompaktni, stabilni oblazinjeni (mehki tudi po robovih) stoli. Takšni so po navadi stolčki za noge pri sedežnih garniturah.
Pri nas je odlično svoje delo opravila tudi ena predpotopna omara, ki ima zgoraj ogledalo, spodaj pa kot neko nizko knjižno poličko z zaobljenimi robovi. Na poličko sem pripravila knjige ali kakšne druge otroku zanimive predmete.
Naše babice so rade rekle, da imajo nekateri otroci čmrlje v riti. To so otroci, ki so nenehno v gibanju, ki ne morejo biti pri miru. Taki otroci po navadi težko zdržijo pri miru, da bi jim prebrali knjigico.
In ker otrok skozi gibanje spoznava svet in sprejema nova spoznanja, lahko beremo tudi drugače. Otroci zelo radi opazujejo različne sličice. H gibanju ga lahko spodbudimo tudi tako, da izrežemo/natisnemo različne slike predmetov ali živali, ki jih nalepimo na steno v višino otrokovih oči ali malo nižje oz. na takšna mesta, kjer se otrok lahko samostojno dvigne in jih doseže.
Ko otrok pokaže sliko, jo poimenujmo. Otrokom bo všeč, če boste o sliki še kaj povedali ("O, poglej, kakšen kuža. A ima dolgo dlako? To je prijazen kuža. Šel je na sprehod na travnik.")
Z otrokom na tak način lahko ohranjate očesni kontakt (in vidite njegov odziv), otrok pa lahko ob vašem pripovedovanju miga (vstaja, seda, plazi okoli stola - če stoji ob stolu). Gibanje je pomemben del učenja (tudi v kasnejših mesecih in letih).
Slike lahko večkrat zamenjamo. Tako ohranjamo otrokov interes, poleg tega širimo njegov besedni zaklad (ki mu bo prišel prav čez kakšen mesec ali dva).
Commentaires