top of page
polzkovahisica

Kaj boš pa danes oblekel?




Jutranja rutina z majhnimi otroki ubija iskrico v očeh marsikaterega starša.


Tudi moja jutra so bila hektična, ko so se začeli otroci "osamosvajati" in so začeli uveljavljati svojo voljo.


Če sem bila prej dve leti navajena, da sem lahko oblačila za otroke izbirala poljubno, po svojem okusu, sem bila kar naenkrat postavljena pred dejstvo, da ima otrok svojo pamet, svoj okus in svoje mnenje o tem, kaj bi (in česa ne bi) oblekel v danem trenutku.


Dokler sem bila doma, itak ni bilo problema. Sem pač ali pustila otroka, da se je oblekel po svojih željah (in kdaj izgledal nadvse smešno - prej ali slej se je tako ali tako polil/polulal/popacal in sva se preobleka) ali pa pustila otroka, da je tako dolgo telovadil in kuhal mulo v samih spodnjih hlačah (ali pižami), da je že pozabil, zakaj se mula in sva se malo kasneje oblekla po mojih željah.


Ko pa sem dobila službo, pa so bile te svobodne izbire kar naenkrat nemogoče. In nemogoče je bilo prepričati našo malo trmico, da se obleče vsaj približno spodobno (lepo, primerno letnemu času in da zgornji in spodnji del vsaj približno pašeta skupaj).


Spomnim se prvega tedna v službi (otrok je bil takrat star dve leti). Ko je že itak vse skupaj kaotično in napeto kot struna. In potem dobiš v naročje otroka, ki si je izmislil, da se pa ta dan ne bo oblekel.


Karkoli sem privlekla iz omare, je dete vreščalo in se na vse pretege upiralo. Ura pa je tiktakala in se nevarno bližala trenutku, ko bi morala jaz biti že v službi.

S solzami v očeh (od obupa, seveda) sem iz zadnje možganske celice privlekla spomin na eno pozabljeno dudo, da sem bitjece podkupila z njo, da sva rešila spor.


Seveda tako podkupovanje ne vodi nikamor in največja žalost je, da sem se tega v tistem trenutku tudi zavedala. A kaj, ko v rokavu nisem imela nobenega aduta več.


Na srečo je prišlo pravo spoznanje zelo kmalu.


Otroku je potrebno dati možnost izbire.

Ampak to ne pomeni, da ga postavite pred omaro in rečete: "Izberi, kaj boš oblekel!"


To pomeni samo, da mu VI pripravite okolje tako, da bo lahko sam izbral.


Konkretno - zvečer mu pripravite npr. tri komplete oblačil (lahko tudi tako, da pripravite tri majice in tri hlače, ki se dajo medsebojno kombinirati), ki jih zjutraj otroku ponudite v izbiro. Tako se otrok lažje odloči in predvsem, kakorkoli se odloči, boste zadovoljni.


Otrok z možnostjo izbire dobi moč in veljavo. Čuti se slišan in potreba po uveljavljanju njegove volje ni več potrebna. Vi pa prihranite kakšne živec ali dva.









17 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments


Post: Blog2_Post
bottom of page