Božične voščilnice

Pred kratkim sem pomislila, da letos pa z našimi voščilnicami nič ne bo.

December je že, mi pa še nič. Poleg tega smo zaprti v občine in v skromni ponudbi trgovin, ki so nam na razpolago, nimajo niti risalnih blokov, kaj šele, da bi si človek želel kaj več.

No, naključje je hotelo, da sem morala narediti voščilnice (ne zase ali za svoje). In glej ga zlomka, ravno takrat se me je nekaj lotilo. Zaradi slabega počutja nisem bila ravno navdušena nad delom, pa sem si zamislila eno "hitro verzijo" izdelovanja čestitk.

Na moje veliko presenečenje, se je iz moje lenobe rodil idealen način za izdelovanje čestitk za predšolske otroke. Idealen je pa tudi za mame, ki imajo rade lepo, popolno voščilnico in težko gledajo otroško nespretnost (priznajmo si, vse smo bile in smo na trenutke še vedno takšne).

Potrebujemo:

* prazno voščilnico,

*lepilo (mi smo imeli mekol, lahko je tudi UHU npr.),

* majhno skodelico koruznega zdroba,

*čajno žličko.

Z lepilom sem nanesla na voščilnico motiv (če so otroci starejši, lahko tudi oni) - smrečico, snežinko, snežaka, jelenčeka, jaslice ...

Otrok z žličko prenaša koruzni zdrob (lahko uporabite tudi pesek za ptice, navaden pesek za peskovnik, bleščice, pšenični zdrob) na voščilnico.

Kar je najlepše pri tem načinu je, da ni nobene potrebe, da otrok nanaša zdrob natančno, saj se odvečni zdrob enostavno odstrani z nagibom voščilnice.

Otroci so zelo radi prenašali zdrob z žlico in ga vsipali na voščilnico. Še raje pa so "tapkali" po njem, da se je dobro prijel (v resnici ni potrebe po tem, škodi pa tudi ne).

Tako smo se potopili v delo, da so nastale še drugačne voščilnice:

Te škropljene verzije so mi še posebej simpatične, a sem ugotovila, da je to za mlajše otroke precej težko in za nekatere precej frustrirajoče.

Iz papirja izrezano smrečico in snežinko, ki sta v originalu bili mišljeni samo kot "senčenje", smo uporabili kot samostojno nalepko.

Tudi tole vejico smo najprej želeli uporabiti za senčenje, a z rezultatom nismo bili zadovoljni, nam je bila poškropljena vejica všeč in smo jo nalepili na voščilnico.

Prva leta, ko sem začela izdelovati voščilnice z otroki, se je tudi meni zdelo, da morajo biti voščilnice lepe, popolne, dih jemajoče.

Potem sem pa dojela, da če ustvarjanje z otrokom prinaša samo slabo voljo na eni strani mami, na drugi pa otroku - to nima nobenega smisla.

Za lepe, popolne in sploh in oh voščilnice bo še čas. Veliko časa. Zdaj pa naj bodo naše voščilnice otroške. Vijugaste, včasih napacane, včasih bo zalepljeno čisto postrani ...

Eno leto sem dala otrokom povsem proste roke pri izdelavi voščilnic. Na razpolago pa sem jim dala material, ki so ga lahko sami uporabljali - torej že izdelano voščilnico in eno goro nalepk. Takih strašno svetlečih.

In tisto leto so se mize in police prijateljev in sorodnikov svetile kot še nikoli - otroci so na voščilnice nalepili toliko nalepk, kot so le mogli. (Priznam, nisem bila čisto prepričana v pravilnost moje odločitve o prostih rokah, ko sem jih pakirala v kuverte, a odzivi so bili več kot pozitivni.)