Že kar nekaj časa je preteklo, odkar sem objavila zbirko bibarij. Pred kratkim pa so me otroci naučili eno novo. In ker bibarij ni nikoli preveč, sem jo z veseljem posvojila za svojo in jo še z večjim veseljem delim z vami.
Otroka si posadimo na kolena, tako da nas gleda in ga držimo za roke. Z nogami oponašamo hojo konja (enako kot pri Diči diči diča).
PA PA PAVLI, (Otroka držimo za roke in ga nagibamo levo in desno.)
PA PA PAVLI,
TAKOLE JAHAJO GOSPODJE, GOSPODJE, GOSPODJE. (Z nogami oponašamo hojo konja, naj bodo »poskoki« manjši in elegantnejši, takšni za fine gospode.)
TAKOLE JAHAJO GOSPODJE.
TAKO PA PA PAVLI, (Otroka držimo za roke in ga nagibamo levo in desno.)
PA PA PAVLI.
TAKOLE JAHAJO VOJAKI, VOJAKI, VOJAKI. (Z nogami oponašamo hojo konja, tokrat so poskoki močnejši, kot pri konju v galopu.)
TAKOLE JAHAJO VOJAKI.
KO PA PRIDEJO DO LUKNJE, DO LUKNJE, DO LUKNJE,
(IME OTROKA) NOTRI SMUKNE. (Razmaknemo kolena, da otrok pade v »luknjo« - pri tem ga seveda trdno držimo za roke in pazimo, da ne pade pregloboko.)
コメント